Posledniot caj

Ova e nesto posledno sto procitav. Vsusnost, vcera ja zavrsiv, a ja citav... podolgo vreme... Ne zaradi toa sto e dosadna, naprotiv, ednostavno ne citam kako porano, rabotata i site drugi obvrski mi go zemaat vremeto!
Ama, ova e odlicno. Prv roman, a dosta zrel. Plus, pisuvan vo prvo lice, avtobiografski elementi i potraga po samiot sebesi. Se nadevam deka heroinata ( pisatelkata ) uspeala vo taa teska zadaca. Znaci eden od najdobrite romani vo poslednite godini, na domasen teren! Mnogu podobar od mnogu drugi, pa duri i nagredeni!
"Vo temninata me precekuva miris na jasmin pod modroto nebo na koe kako na kilim se rasposlale dzvezdite. Mesecinata legnala na jug, cinis se odmora od dolgiot pat po nebesniot svod. Pticite grakaat, peat, crcorat, a od dalecinata se razleve pojot od utrinskite molitvi.
Pocnuva da zazoruva. Sonceto raskosno go najavuva svoeto doagjanje obojuvajki go neboto prvin crveno, potem purpurno i portokalovo i najposle srebreno.
- Svetol ti den Mihail!, radosno izvikuvam krevajki gi racete kon sonceto. - Svetol ti zivot, sakan moj!

Paunovo pero

Ovaa kniga ja citav mnogu odamna, dovolno odamna, za da ja zaboravam :) , no vakva kniga ne zaborava. Vistinski zenski almanah! Vo knigata se sudruvaat sest zenski lika, sekoja so svojata prikazna i sekoja sledena od nekoja bozica. Vistinata e deka zenite pominuvaat niz istite maki, zabludi, ljubovi i strdanja od pocetokot, od Lilit, pa se do denes, do 21 vek, do Misel Obama, hahahahah!
''Sloboda!'' Magicna rec sedamdesetih!
Prvi put od kada je Lilit proterana iz raja, sloboda je postala najvaznije zenska rec. Vaznija od naterinstva. Vaznija od ljubavi.
Devojke rogjene posle rata poverovale su da su one zene novog doba. Da mogu uzeti svoj zivot u svoje ruke i postati gospodarica sopstvene duse, ma sta to znacilo. A, za svku je znacilo nesto drugo.
Ne mozete biti dobra devojka citavog zivota!porucila je svim pobunjenim zenama svete Barbara Strajsand, bruklinsko ruzno pace koje je postalo holivudska labudica."

Spring necklace

Dodeka se boram so mojot nedostig na inspiracija, koja fala mu na Boga poleka se vraka, pravam cvetovi... Vsusnost od poodamna gi imav kupeno ovie prekrasni kamenja i uste togas gi zamisliv vo kombinacija so sareni cvetovi. No, dolgo vreme mi trebase da ja osmislam formata na cvetot, pa se obiduvav so bezbroj varijanti, cvetovi vo puff stich tehnika nesto kako tuka i uste mnogu drugi nacini, no na krajot go odbrav ovoj, koj moze mnogu ubavo da se vidi kaj blogot koj redovno go sledam i sekoja POFALBA za istiot, znaci eve poglednete Crochet flower i na krajot izleze ovoj prekrasen Spring gjerdan.

Inaku dolg e 115 sm i dolgo vreme go pravev.Ne moram da vi kazam - uzivav! Se nadevam i vie ke uzivate!

Cvetovi

Moram da vi kazam deka denovive se boram so strasen nedostig od inspiracija... Mi fali, mi fali i mi fali... se nadevam deka e od vremeto i od potrebata organizmot da mi se navikne na rabota i se drugo posle dolgoto boleduvanje...
Kako i da e, mi doagja da izlezam na terasa i da vikam : DRAGA INSPIRACIJO VRATI SEEEE!
Sakam da go isfrlam visokot na enegija od sebe i da kazam nesto so moite konci koi me cekaat vo kutijata od smoki, no koja ja pretvoriv vo " kutija za konci", blogodarenie na interesni hartii i ednostaven kolaz...
Dodeka da mi se vrati inspiracijata, obicno ja najavuvaat posle 21 mart, kako i se drugo povrzano so raspolozenoeto, eve nesto slatko i sareno...
U, da si pravam sal vo megjuvreme!

Crochet motifs

Ja poracav ovaa kniga od amazon, zaedno so uste tri, na stigna samo ovaa, i najdobro e taka. Del od drugite najdov na Picassa i svativ deka se totalen OUT. Cudno, kolku ubavi korici, a kolku losa sodrzina... Kako i da e, od ovaa sum zadovolna, stom najdav vreme i skener, ke ja skeniram i ke ja postavam na Picassa ili tuka na blogot...
Ustvari, sakam da kazam odlicna e!

Red princess booties

Tetka i i donese preubav fustan od USA i morase brzo da se najde prilka da se oblece, zato uste nekoja nedela i veke nema da moze da vleze vo nego mojata ubavica. I, prilikata si dojde - prv rodenden na Marija, naseto kumce, arno ama celiot grad go svrtev nikade cevlicinja... :( Pa, zasto mi se dvete race? Za heklanje! I, eve vaka izgledase malata ubavica:

Simple violet earnings

Obiduvajki se da napravam nekoja slicn forma od knigata dadena pogore, smeniv nesto vo semata i go dobiv ovie heksagoni. Trebase da bidat upotrebeni za nesto sosema drugo, megjutoa izleze onoj muabet " ne kako e receno, no kako e peceno" (povtorno mala modifikacija), odadov krugcinja i "bidna se sto bidna"...

Nekade vo egipetskata pustina

Ne cudete se... Vi ja pokazuvam haljinata, kosulata ili sto i da e, koja me odverde nekade dlaboko vo Egipetskata, Tivejska pustina. Poglednete go samo toj vez


me polude koga je vidov vo edna od prodavnicite, skrieni vo stariot del na Hurgada, den pred da se vratime doma, so mojot soprug.
Znaci pominavme prekrasno, vidovme se sto mozese da se vidi, osven Asuan, ednostavno ne mozevme da stasame do tamu, no ke dojde red :) i odlucivme poslednite dva dena da gi pomineme slapkajci se vo Crvenoto more, da sopinguvame i da odmorime konecno, zasto Egipet e poln so iznenaduvanja i ne dozvoluva odmor, mami so svoite ubavini...
I, taka lezejki na plaza, mazot mi rece '' se e ubavo, no koga bi otisle i do manastirite vo Tivejskata pustina, bi bilo odlicno...''
''Kakva pustina, ti normalen li si? Znaes deka nema agencii koi vodat do tamu, a strogo e zabraneto sami da odime ( posle teroristickite napadi na turistite ), bidi zadovolen, nema sansi! "
I, veruvav deka e taka
No, ne znam dali postojat slucajnosti, ama utredenta vlegovme vo taa prodavnicka, mi se dopadna kosulata, pocna cenkanje 20 dolari, ne deset, eve ti 15, da fatime raka za 18, dolari i konecno ja kupivme, ne se sekavam koja cena bese posledna :) i bas dodeka plakavme na kasa i dodeka izgovaravme Buy, maz mi vide nesto na masata...
Mala ikona od malecko dete koe Koptite go slavat kako svetitel i prasa : " koj e ova?" Pocna egjipcaninot da pokazuva race, na rakata krst, toj e Kopt, pocna da raskazuva cuda, negoviot los angliski, na mazot mi uste polos, ajde, pa snajdi se, koga maz mi rece : Hau tu go tu Pavle Tivejski and Antoni? A, deckoto odgovara: Nid kar, special, not go alon, polisn stap ju, bed go alon...
Itd, itd... da ne gnjavam so los angliski... Istiot toj vo cetiri ne zede od hotel, so specijalno vozilo, toa e golema kola, nesto slicno kako taksi, sednavme pozadi, a patrolata ja minavme taka sto se prepravavme deka spieme i deka ne sme stranci... Na 350 km od Hurgada, odnosno 150 km juzno od Kairo, vlegovme dlaboko vo tivejskata pustina i otidovme prvo vo manastirot na Sv.Pavle Tivejski, podignat vo cest i na mestoto kade Sv.Pavle Tivejski se podvizuval, kako prv pustinozitelnik vo hristijanskata religija, a potoa i vo Sv.Antonij, vo cest na prviot monah vo nasata religija, koj prv osnoval bratstvo i zaednicki zivot. Deneska toa se koptski manastiri. Vaka izgleda Sv.Antonij


Ova e trpezarijata, koja datira d vremeto na Justinijan


Kulata koja nema vrata i nikakov vlez, se vleguva od skalite koi se spustaat od sprotivnata strana ipotoa se povlecuvaat. Koga neprijatelot bi okupiral, monasite bi bile bezbedni.
Uste edn pogled


Ova e slika zaedno so monahot Toma, koj sto mnogu ubavo ne preceka, ni go polkaza celiot kompleks na Sv. Pavle Tivejski i bese voovduseven od patot koj sme go pominale za da stigneme do tuka i od zemjata od koja doagjavme... Mnogu retko imaat gosti od Balkanot :)

Niz celiot kompleks, postojat vakvi ulicki, koi vodat od edna odaja, do druga, od edna crkva do druga

Poglednete go freskopisot, datira uste od sestiot i sedmiot vek, no ima i delovi nastanati mnogu podocna, 17 i 18 vek. Poglednete go samo toa naivno slikarstvo, so tolku ednostavni potezi na cetka i simbolicni pretstavi

Uste eden pogled od podaleku

I, konecno stignavme vo hotelot okolu 17 casot...Nemavme vreme za odmor, nasiot avion poletuvase vo 23h. :)