Mozebi na Esmeralda, kakva sto ja zamisluvav dodeka ja citav Crkvata... Ke legnev na zeleniot kauc, koj odamna veke go nemame, vo prvata soba ( imavme uste edna), vo koja se vleguvase direktno od vrata i sekogas ke se zalepev do zidot, a majka mi ke ja krenese prednata strana za sedenje, nebare ke go spusta kaucot i jas taka skriena, ke citav, ke citav do ne znam koga... I, ete sega mi tekna na toa cuvstvo i na toa kako ja zamisluvav Esmeralda. Ne znam zosto me potsetija na nea ovie obetki, ubavi se, a nekako tazni, kako i nejzinata dusa, ovaa crna boja ke ja povrzam so nea...
A, dodeka igra neka treskaat ovie paricki!
0 comments:
Post a Comment